torek, 10. november 2009

Embalaža in lokalno prehranjevanje

Piše: Zavod Brevka 108 - za promocijo trajnostnega življenja, ekološkega kmetijstva in samooskrbnih vrtov

Brez, prosim! Imam zraven že svojo..

Kako plehko in ceneno zvenijo izjave kot na primer beremo na strani najboljšega soseda o politiki varovanja okolja, družbeni odgovornosti in sonaravnem razvoju, ko pa je jasno, da so trgovine velik obremenjajoč okoljski faktor s tonami na novo proizvedenih odpadnih embalaž. Če se nekomu zdi, da je dovolj, da plastične vrečke zmanjšamo za na primer ____ %, ker smo jih nadomestili z ______, pa je mogoče to za okolje krepko premalo. Če vemo, da se plastika po naravni poti razkraja tisoč let in če jih na leto proizvedemo okoli ______, potem je jasno, da kot civilizacija nismo okoljsko ozaveščeni, prej nasprotno – smo popolnoma brezbrižni do okolja, ki nas obdaja.

Ne samo, da jih večina niti ne poskusi, da bi si sami pridelali hrano, ampak tudi najbolj prvinsko pijačo smo lično zapakirali v trdnejšo, prozorno steklenico z oznako PET, za katero je bilo porabljene okoli 2 dcl nafte in par litrov čiste vode, ob tem pa nam niti ne pride na pamet, da bi ponovno oživeli vodnjake na slovenskih tleh. Če je v novi eri moderno govoriti tudi o klimatski krizi, potem nas ravno klima opozarja, da business in trgovanje v sedanji obliki ni perspektivno za samookronano tako imenovano razvito civilizacijo.

A ni nujno, da je scenarij tako črn in brezizhoden. Če bi vsaka družina z lastnim vrtom pokrila potrebe po svežem sadju in zelenjavi, potem bi kot družba proizvedli toliko manj embalaž. Če bi se khkmetu odpravili po žitu s platneno vrečko, potem še dodatno zmanjšamo predvsem kartonaste embalaže, ki so tudi sokrivec za krčenje gozdov na drugih celinah. Pa še svoj kruh imamo, kar spet pomeni nekaj papirnat škrnicljov manj na gospodinjstvo. Da ne bo pomote, to ni zategovanje pasu, to je preobrazba življenjskih navad, ki nas na daljši rok bogatijo in iz nas delajo bolj človeške.

Vredno je poskusiti, še preden nas do konca vsrka prosta trgovina s tonami takšnih in drugačnih embalaž.

Dilema embalaž – katero naj izberem, da bom eko?


Priporočamo:
- gajbice ali leseni zabojček iz lokalnega lesa
- lanene ali konopljine vreče (žal konopljine ne boste dobili lokalnega porekla!)
- platnene vrecke iz ekološkega bombaža
- steklene povratne embalaže
- bio razgradljive vrečke za smeti (če se že morajo)
- bio razgradljive vrečke za skrinjo

Plastičnih embalaž kljub njihovi funkcionalnosti, lahki dostopnosti v gospodinjstvih ne priporočamo, ker se je za njihovo izdelavo porabilo precej nafte in proizvodnja ni dovolj cista. Če pa morajo že biti, potem izberemo one, ki so označene z 5 PP, 2 ali 3 ... zaradi nase varnosti.

Eko še zdaleč ne pomeni 100 % naravno ...

Eko še zdaleč ne pomeni 100 % naravno, ker »naravno« je zelo težko definirati. Ekološko pomeni le to, da se kmetuje na način, ki ga predpisujejo Evropske Uredbe in da se držim predpisov kakšnega interesnega združenja o ekološkem kmetovanju, če kmetujem na primer po standardih Biodar ali internacionalnega Demeter.
/
Kupovanje ekoloških živil pomeni tudi zelo učinkovit način, da pojeste manj ostankov pesticidov, manj gensko spremenjenih sestavin in manj ali nič tistih najbolj rizičnih aditivov. Pomeni tudi to, da vam ni vseeno za kakovost živil na trgovskih policah in če so to še lokalna živila, z nakupom pokažete tudi da vam je mar za slovenskega kmeta in vam ni vseeno, kaj se z njim dogaja.
/
S kupovanjem slovenskih ekoloških živil ste tudi aktivno vključeni v boj proti podnebnimi spremembami. (O tem kako lokalnost in ekološko kmetovanje pozitivno vplivata na podnebje, smo že pisali.)
/
Sama kupujem večinoma le ekološka živila, kar sicer ne pomeni, da jim 100 % zaupam, ker zlorabe in goljufije so (v Avstriji je celo neka oseba zaprta zaradi »pomnoževanja« eko mesa). V Sloveniji še nimamo nobenega takega primera.
/
Se mi je pa postavilo vprasanje – nek skepticizem v eko še vedno obstaja, a zakaj nobeden ne podvomi o varnost in kakovost konvencionalne hrane, ki je dosti manj pod nadzorom?

SEMINAR o genski tehnologiji v kmetijstvu za kampanjo Brez GSO

Datum in čas: 19.11.2009 (od 13.00 do 18:00) in 20.11.2009 (od 9:00 do 17:00).
Lokacije:
(1) Center Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana (19.11. od 13:00 do 15:00 – okrogla miza)
(2) Info točka Okoljskega centra, Trubarjeva 50, Ljubljana (vse ostalo)

Namen seminarja:
Izboljšati znanja in zmožnosti udeležencev za osveščanje javnosti o problematiki GS rastlin.

PROGRAM:
Četrtek, 19.11.2009

1. Globalni izzivi pridelave hrane v 21. stoletju
13:00 – 15:00 Okrogla miza o globalni prehranski varnosti , Center Evropa
15:00 – 18:30 nadaljevanje seminarja v Okoljskem centru:
- Globalni okoljski, socialni in gospodarski izzivi. Meje planeta.
- "Hrana za vse" – utopija ali resničnost? Kaj je trajnostno kmetijstvo.
- Vloga znanosti.

Petek, 20.11.2009

2. Genska tehnologija in njena uporaba v kmetijstvu
9:00 – 12:30
- Glavne značilnosti genske tehnologije (GT).
- Problematika "patentiranja življenja".
- Sedanji vpliv uporabe GS rastlin na tehnologijo pridelave, okolje, zdravje.
- Socioekonomski vidiki uporabe GT.

12:30 – 13:50 Kosilo

3. Zakonodaja, osveščanje javnosti in kampanje
14:00 – 17:00
- zakonodaja glede GSO v EU, Sloveniji in po svetu, ter aktualna vprašanja
- območja brez GSO, kampanje in njihove značilnosti
- najpogostejša vprašanja o GSO
***

Način dela: predstavitve, razprava in delavnice; gradivo za poglobitev razumevanja.
Predavatelji: sodelavci Inštituta za trajnostni razvoj in Greenpeace v Sloveniji, zunanji predavatelji.

Udeležba in prijave:
Udeleženci: - prostovoljci za kampanjo "Brez GSO" in delo na področju osveščanja o GSO,
- predstavniki zainteresiranih nevladnih organizacij.

Udeležba je možna ob predhodni prijavi do 16.11.2009 oziroma do zapolnitve mest in je brezplačna. Prijave sprejemamo na info@itr.si. Nadaljnje informacije po e-pošti (info@itr.si) ali telefonu: (01) 4397 465, 051 368 890. Prednost pri prijavi imajo sedanji in bodoči sodelavci kampanje "Brez GSO".

Oglas za blagovno izmenjavo

*
Ali kdo menja oljčno olje za med?
Če je kdo zainteresiran, naj to javi na:
*

ponedeljek, 09. november 2009

Zeleni zabojčki - nežno pridelano, sveže dostavljeno

Vir: http://www.zeleni-zabojcek.si/index.html


Novica od ekipe Zelenih zabojčkov
Zeleni zabojčki vas pozdravljajo!

Čisto zares smo začeli z dobavo zelenih zabojčkov po Ljubljani.

Radi bi delili z vami, da že lahko naročite svoj zeleni zabojček, ki vsebuje svežo, sezonsko ekološko pridelano sadje in zelenjavo, ki jo na svojih poljih pobirajo slovenski kmetje (pa v sadovnjakih, če gre za sadje).

V novembru 09 so naši dobavitelji kmetija Studen z Obrij blizu Ljubljane ter vsaj v prvi polovici meseca tudi Posestvo Razori za zelenjavo ter žita ter kmetija Kastelic (jabolka ter izdelki iz jabolk).

Naše cene so enake ali nižje kot na ekotržnici - da ne omenjamo brezplačne dostave.
Dokler ne zaženemo tudi spletne trgovine, veseli vašega naročila preko letaka, ki ga najdete tule, preko elektronske pošte zabojcek(at)zeleni-zabojcek.si ali preko telefona 051 499 396.
Da omogočimo našim kmetov, da se organizirajo in naberejo ravno prav zelenjave, kasnejša naročila izvedeno naslednji četrtek. V četrtek 12.11. bomo zabojčke sestavljali iz naslednjih sestavin:
pesa, zelje, por, zelena (gomolj), radič, korenje, ohrovt, česen, sveža repa, hokaido buče, muškatna buča, koleraba, čebula, krompir, jabolka. Iščemo še endivjo in solato, če jo bomo našli v primernih količinah.

Sestavine posameznega zabojčka bodo seveda skrbno izbrane glede na vrsto zabojčka in vaše morebitne dodatne želje. Ker je sestavin veliko, vsi zabojčki ne bodo sestavljeni iz vseh sestavin.
Lista še ni čisto dokončna in se bo v nedeljo verjetno še malce spremenila.Do ponedeljka zvečer, 9.11. pobiramo naročila za četrtkovo dostavo 12.11.

Za pisarneV pisarne dostavljamo sadje, torej trenutno jabolka ter slastne izdelke iz njih, krhlje, čips in sok. Da to lahko čimbolje izkoristite med delovnim tednom, vam tovrstne zelene zabojčke dostavljamo v torkih dopoldne. Naročila za te zabojčke sprejemamo do četrtka zvečer.
Novice in obvestila

Razširjen termin dostave se je prav dobro prijel in približno tretjina vas raje prejme zabojček med 12. in 15.uro kot nas čaka zvečer. To nas veseli - dostava v popoldnanskih urah po Ljubljani je zaradi gneč pravi izziv.Zaenkrat nimamo več obvestil in novic, ker je bil velik del ekipe na poti pa ne vemo točno, kaj se dogaja z našo zelenjavo. Vendar bo v nedeljo že vse jasno! Medtem pa pridno zbiramo naročila, ki jih bo v tem tednu še skoraj enkrat toliko kot v prejšnjem. Zato bomo potrojili, če ne celo početverili število dostavnih vozil, da vas ne bomo pustili čakati.



Ekipa Zelenih zabojčkov

nedelja, 08. november 2009

Zavod Brevka 108 - za promocijo trajnostnega načina življenja, ekološkega kmetijstva in samooskrbnih vrtov:
"Res je, da eko hrane v Sloveniji ni dovolj, a ne zato, ker je ne bi bilo mogoče pridelati, pač pa je ovira predvsem psihološke narave. Kmetijski svetovalci večinoma dobijo ošpice, ko slišijo »bio« ali »eko«, kmetje zaradi zacementiranih navad zadnjih petdesetih let ne želijo spreminjati svojih nič kaj ekoloških praks (sveto prepričani, da delajo sonaravno in okolju prijazno), ministrstvo pa ne čuti potrebe po spreminjanju. In kaj lahko naredimo? Mogoče z dobrim zgledom in prevečkrat naivnim prepričanjem, da nas bo le še kdo posnemal…"

Temne plati nanotehnologije


Vir: Polet, 5.November 2009